Ob prvi predstavitvi v androloški posvetovalnici ali ordinaciji je treba bolnika v okviru spolne anamneze najprej vprašati o trajanju in obsegu erektilne disfunkcije. Vprašanje o trajanju erektilne disfunkcije že omogoča klasifikacijo na primarne in sekundarne motnje. Zelo redke primarne erektilne motnje so prisotne od pubertete dalje in jih najdemo predvsem pri vaskularnih malformacijah. Običajno pa je prisotna sekundarna erektilna disfunkcija, tj. motnja se pojavi šele po prekinitvi normalne spolne aktivnosti. Naravo in obseg erektilne disfunkcije natančneje opredeljuje vprašanje akutnega, epizodičnega ali kroničnega pojava, saj slednji bolj nakazuje na organogeni vzrok, medtem ko z aktom povezana (le med spolnim odnosom, ne pa med masturbacijo), s partnerjem povezana (le z ženo, ne s punco) in s situacijo (neugodni življenjski pogoji) povezana erektilna disfunkcija bolj nakazuje na neorganski vzrok [1]. Razjasniti je treba, ali gre za primarni libido ali erektilno disfunkcijo ali za kombinacijo obojega. Poizvedeti je treba o togosti okončin med spolnim odnosom ali poskusu in trajanju erekcije. Tako lahko prezgodnjo izgubo erekcije takoj po penetraciji najdemo pri psihogenih motnjah, pa tudi pri t. i. Venskem puščanju. Po drugi strani je prezgodnji izliv(ejaculatio praecox) z neovirano erekcijo običajno psihogene narave. Boleča ejakulacija kaže na prostatovezikulitis in zahteva nadaljnje diagnostične ukrepe (urin po rektalni palpaciji, po potrebi kultura ejakulata). Vprašanja o upogibanju penisa med erekcijo zagotavljajo informacije o prisotnosti genitalnih anomalij ali bolezni v smislu induratio penis plastica. Dobra spontana togost udov zgodaj zjutraj ali ponoči prav tako kaže na nedotaknjeno fiziologijo organa. Spolno anamnezo zaokrožuje vprašanje o trenutnem partnerskem položaju in njegovi kakovosti ter o zadovoljstvu s trenutnim življenjskim položajem. Preglednica 2.1 vsebuje pregled spolne anamneze.
Preglednica 2.1 Spolna zgodovina
Splošna anamneza mora vključevati vprašanja o boleznih jeter, ščitnice, ledvic, nadledvičnih žlez, osrednjega živčnega sistema in srca in ožilja, ki so lahko vzročno povezane z erektilno disfunkcijo. V primeru jetrne insuficience naj bi kopičenje eksogenih nesteroidnih estrogenov zaradi nezadostne presnove vzročno prispevalo k motnji potence [3]. Motnje v delovanju zgornje in spodnje ščitnice, zlasti pa tirotoksikoza, so lahko povezane s spolnimi motnjami [2]. Med adrenalinskimi motnjami lahko Cushingov sindrom in Addisonova bolezen zaradi motenj v delovanju Leydigovih celic privedeta do erektilne disfunkcije [2]. Upoštevati je treba tudi feminizirajoče adrenokortikalne tumorje. Erektilna disfunkcija je lahko tudi pogost spremljajoči simptom pri kronični ledvični odpovedi, čeprav vzrok ni povsem pojasnjen [2]. Motnje osrednjega živčnega sistema so obravnavane v poglavju 5 (nevrološki pregled). Pri srčno-žilnih in žilnih boleznih je treba zabeležiti arterijske dejavnike tveganja, kot so hipertenzija, hiperlipidemija, hiperurikemija, sladkorna bolezen in zloraba nikotina. Virag [4] je dokazal, da kombinacija dveh ali več dejavnikov tveganja korelira z arterijsko erektilno disfunkcijo. Raziskati je treba težave z mikcijo, saj je lahko motnja praznjenja mehurja prvi znak vegetativne nevropatije, npr. diabetične nevropatije. Uporaba zdravil postaja vse pomembnejša. Negativen vpliv številnih pripravkov na erektilno funkcijo ni splošno znan (prim. poglavje 1). Poleg tega erekcijo slabijo kronične zastrupitve z alkoholom, pomirjevali, barbiturati, opiati, kokainom, pa tudi z industrijskimi strupi, npr. svincem in ogljikovodiki. Poleg jetrne insuficience je možen vzrok erektilne disfunkcije pri zlorabi alkohola tudi polinevropatija (preglednica 2.2). Vzrok za erektilno impotenco so lahko tudi kirurški posegi v predelu medenice (preglednica 2.3), radioterapija in poškodbe spolnih organov.
Preglednica 2.2. Splošna zgodovina.
Preglednica 2.3. Operacije z možnim negativnim učinkom na erekcijo.
Anamneza se deli na splošno anamnezo in spolno anamnezo. Med intervjujem se pridobijo prvi znaki etiološke opredelitve pritožb. Hkrati se vzpostavi osnova za sodelovanje med zdravnikom in bolnikom, ki je pomembno za nadaljnji diagnostični proces. Preglednica 2.1-2.3 vsebuje pregled pomembnih anamnestičnih podatkov.
|
|
|
