Medtem ko pri CW-Dopplerju signalov sosednjih žil, ki ležijo v istem zvočnem stožcu, ni mogoče ločiti med seboj, dupleksni sistem, znan tudi kot pulzni Doppler, omogoča natančno merjenje hitrosti v sonografsko prilagojenem delu žile. Prednosti teh naprav so torej očitne. Poleg meritev hitrosti v žili je mogoča tudi analiza pulzne krivulje (slika 3.1). Tudi ta preiskava je uporabna le v okviru testa SKAT, katerega osrednji pomen za diagnostiko je ponovno poudarjen [3]. V tem kontekstu so za dupleksno sonografijo penisa uporabne zvočne frekvence vsaj 7,5 MHz ali več. Značilnosti zdrave žile so močne pulzacije žile (ki pa so prepoznavne že v skenu B), premer žile 1 mm po vbodu in največja hitrost nad 25 cm/s [5] (slika 3.2). Pomanjkljivost običajnih naprav je slaba zaznavnost arterije dorsalis penis. Poleg tega lahko samo merjenje hitrosti žile brez upoštevanja morfologije žile privede do napačne razlage, saj se pogosto izmerijo visoke hitrosti, zlasti na območju stenoze. Po drugi strani pa se lahko pri ovirani žili proksimalno od corpus cavernosum pokaže zadostna dilatacija, povzročena z zdravilom, pri čemer se ugotovijo le nizke hitrosti zraka. Zato je treba pri ocenjevanju delovanja žil vključiti obe merili, dilatacijo žile in izmerjeno hitrost pretoka krvi. S konvencionalno dupleksno sonografijo je mogoče prikazati mehka tkiva in svetlino žile, vendar je mogoče dobiti le orientacijski pregled pretoka krvi, saj je merjenje frekvenčnega premika mogoče le na eni točki v skenu B. S to metodo ni mogoče zabeležiti pretoka krvi na celotnem območju slike in zlasti ne manjših žil.
Slika 3.1. Princip dupleksne sonografije (iz [4]).
Slika 3.2 a, b. Konvencionalna dupleksna sonografija (kurzor v profundalni arteriji). a) normalni izvidi, b) arteriopatija.
Pri barvno kodirani dupleksni sonografiji, ki je nadaljnji razvoj dupleksne sonografije, je slika krvnega pretoka barvno kodirana na sliki v sivem odtenku. Ultrazvočni signali, ki jih razpršijo gibajoče se krvne celice, so barvno označeni glede na smer gibanja in hitrost. Dorzalne in profundalne žile so tako vidne na celotnem območju slike, medtem ko je pri običajnih dupleksnih sistemih pretok krvi mogoče izmeriti le na eni točki. Velikost frekvenčnega premika je predstavljena z intenzivnostjo barve, smer krvnega pretoka pa z dvema različnima barvama (rdeča in modra). Na primer, hiter tok krvi proti pretvorniku je prikazan s svetlo rdečo barvo, medtem ko je počasen tok od pretvornika prikazan s temno modro barvo. To omogoča kakovostno oceno smeri in hitrosti pretoka. Zaradi različne barvne zasičenosti na sliki je takoj mogoča polkvantitativna izjava o oskrbi s krvjo in hitrosti pretoka krvi (slika 3.3).
Klinični pregledi bolnikov z erektilno disfunkcijo s sumom na arterijsko genezo so dokazali, da je mogoče lokalizacijo in obseg žilnih stenoz penisnih arterij prikazati v sonografsko dostopnih predelih corpus cavernosum. Hkratna vizualizacija morfoloških sprememb (stenoza, okluzija) in prikaz funkcionalnih parametrov (turbulenca in povečana hitrost pretoka v območju stenoze) omogočata vizualizacijo meril žilne poškodbe na način, ki ni mogoč z nobeno drugo slikovno tehniko. Prvič je bilo mogoče dobiti vpogled v oskrbo perifernih področij corpus cavernosum s slikanjem arterij helicine. Barvno slikanje krvi je razkrilo nenormalne vzorce znotrajtelesne oskrbe [1] pri arterijski vaskulopatiji penisa (slika 3.4). Vendar je metoda omejena na področje penisa. Žilne spremembe v medeničnem predelu kot možen vzrok arterijske erektilne disfunkcije je mogoče jasno prikazati le z angiografijo. S tem postopkom je bila prvič dosežena vizualizacija žilnih anomalij, kot je enostranska erektilna arterializacija iz arterije dorsalis penis (slika 3.5). Vendar pa lahko postopek, zlasti ob prisotnosti žilnih malformacij, ugotovitve le opiše. O tem, ali je anomalija le normalna varianta ali vzrok klinično nakazane erektilne disfunkcije, se na podlagi slikovnih ugotovitev in merilnih parametrov ni mogoče vedno odločiti. Naprave s posebno "možnostjo počasnega pretoka" omogočajo poleg meritev pretoka v dorsalis penis profunda tudi meritve pretoka v arterijah penisa. Ker pa je pri tako imenovani "venski insuficienci" ključnega pomena delovanje kavernoz, ta metoda ne bo mogla nadomestiti kavernozometrije in kavernozografije.
Slika 3.4 Arterializacija kavernozne arterije iz kontralateralne arterije skozi kavernozni septum (puščica) pri proksimalni stenozi.
Slika 3.5 Arterializacija kavernoznega telesa iz dorzalne arterije (žilna malformacija).
Slika 3.6. Naraščajoča zmogljivost različnih dopplerskih sonografskih sistemov.
Dupleksne ultrazvočne naprave v povezavi s testom SKAT trenutno predstavljajo najmočnejšo diagnostično metodo za odkrivanje arterijske vaskulopatije penisa. Barvno kodirane ultrazvočne naprave so boljše od običajnih naprav zaradi boljše vizualizacije anatomije žilja penisa.
|
|
|
