Glede na poročila iz literature in izkušnje z našimi bolniki je peroralno dostopno zdravilo za zdravljenje erektilne disfunkcije najprimernejša možnost zdravljenja za večino prizadetih oseb. V primerjavi z drugimi metodami je za to metodo značilno, da spontanost spolnosti ni ovirana in da te terapije ni treba nujno razkriti partnerju (kot na primer pri SKAT ali uporabi vakuumskega sistema). Poleg tega se morebitni neželeni učinki, kot sta hipotonia ali zamašen nos, mnogim bolnikom zdijo bolj sprejemljivi kot dolgotrajna erekcija ali kavernozna fibroza z zaporednim odklonom penisa po SKAT.
Čeprav sta načeloma na voljo rekonstrukcijska kirurgija in vstavitev proteze, ki prav tako omogočata spontano spolnost, je treba te možnosti uporabljati zelo selektivno zaradi večje invazivnosti in negotovih možnosti za uspeh (rekonstrukcijska kirurgija) ali nepovratnega uničenja kavernoznega tkiva (proteza).
Peroralna zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije lahko trenutno razdelimo v dve skupini glede na mehanizem delovanja (glejte pregled). Na eni strani so snovi s centralno točko delovanja, kot so johimbin, apomorfin, trazodon ali novejši zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI); na drugi strani so zdravila s perifernimi učinki, kot sta fentolamin ali sildenafil (ki ima verjetno tudi centralni učinek).
Pregled 1: Cilji oralno aktivnih snovi:
Yohimbin (Yohimbine "Mirror" ali "Yocon") je edina peroralno aktivna snov, ki je trenutno odobrena za zdravljenje erektilne disfunkcije. Ker je bila registracija te učinkovine še vedno opravljena z dokumentacijskim gradivom, ki ne izpolnjuje več današnjih meril za odobritev, je treba zdaj, tako kot pri številnih drugih zdravilih, pridobiti nadaljnjo odobritev s študijami, ki so zdaj sprejete kot standardne; te bodo v kratkem zaključene. Če bodo te prospektivne, s placebom nadzorovane študije pozitivne, bo johimbin še naprej na voljo za peroralno zdravljenje erektilne disfunkcije.
Yohimbin je bil izoliran iz lubja drevesa, ki izvira iz Srednje Afrike (Corynanthe yohimbe K. Schum.), ki se še danes uporablja kot izhodni material za proizvodnjo zdravila yohimbine HCL. V literaturi je mogoče najti dvojno slepe, s placebom nadzorovane študije o učinkovitosti snovi pri erektilni disfunkciji [6, 8, 9, 11, 13]. V teh študijah in tudi pri naših bolnikih [3] se je pokazalo, da je indikacija za zdravljenje z johimbinom ključna za uspeh: medtem ko je dajanje pri neselekcioniranih bolnikih le v zanemarljivem odstotku privedlo do pomembnega izboljšanja erektilnega odziva, so bili zadovoljivi rezultati doseženi pri bolnikih s pretežno psihogenimi ali mejno organogenimi izvidi.
Pri neželenih učinkih so opazili predvsem manjše pojave, kot so nemir različnih stopenj, tresenje rok, zamašen nos in motnje spanja. Medtem ko so v literaturi občasno poročali o zvišanju krvnega tlaka po uporabi johimbina, naše izkušnje kažejo nasprotno, in sicer znižanje krvnega tlaka. Ker tu očitno ni mogoče podati dokončne sodbe, je treba krvni tlak preverjati ob nadaljnjih pregledih; ti pregledi morajo biti pri ogroženih bolnikih ustrezno blizu.
Če ni stranskih učinkov, je priporočljiv naslednji odmerek: V prvih treh dneh je predpisan odmerek 3 krat 5 mg, ki se nato poveča na vzdrževalni odmerek 3 krat 10 mg. Bolnika je treba vnaprej obvestiti, da se začetek delovanja običajno pojavi šele po približno 14 dneh in da je treba jemanje izvajati vsaj 6 tednov.
Apomorfin deluje kot agonist dopaminskih receptorjev ter na p-, 6- in K-receptorje centralnega živčnega sistema. Heaton in drugi [4] so opazili, da so ob sublingvalnem dajanju 4 in 6 mg apomorfina opazili pozitiven učinek na erektilno funkcijo pri odmerku, pri katerem pri velikem deležu bolnikov še vedno ni bilo bruhanja. Pri bolnikih z verjetno psihogeno erektilno disfunkcijo so po apomorfinu v več kot 70 % primerov poročali o erekciji, sposobni GV pod nadzorom RigiScan ali v domačih razmerah [4]. Čeprav se mehanizem delovanja zdi privlačen in ti začetni rezultati kažejo pozitiven trend, pri čemer je delež placeba približno 40 % in skupno relativno malo bolnikov, je treba počakati na obsežnejšo študijo, ki bo vključevala tudi organogene bolnike, preden bo mogoče oceniti potencial te spojine.
Trazodon je triazolni piridin, ki med drugim deluje kot zaviralec ponovnega privzema serotonina in se v klinični praksi pogosto uporablja kot antidepresiv. Pri tej indikaciji so v literaturi pogosto poročali o povečani erektilni aktivnosti in podaljšani erekciji kot neželenih učinkih [10]. Vendar v prospektivni, s placebom kontrolirani študiji pri bolnikih z erektilno disfunkcijo niso opazili boljšega terapevtskega učinka od placeba [5], zato njegove uporabe v tej indikaciji (zunaj kontroliranih študij) trenutno ni mogoče zagovarjati.
Fentolamin je neselektivni blokator a-receptorjev, ki se že več desetletij uporablja pri različnih indikacijah. Zorgniotti, Gwinup in Wagner so poročali o različnih študijah, v katerih je sublingvalno dajanje fentolamina povzročilo znatno izboljšanje erektilne funkcije. V prospektivni, s placebom nadzorovani študiji smo tudi v našem centru pri 40 bolnikih z organogeno erektilno disfunkcijo pri 40 bolnikih z organogeno erektilno disfunkcijo ugotovili pomembno izboljšanje erektilne funkcije po enkratnem odmerku hitro absorbiranega fentolamina [12], medtem ko se rezultati celotne študije (n = 177) niso bistveno razlikovali od placeba [7]. Pri tem je treba še počakati, kaj bodo pokazale nadaljnje študije, ki trenutno potekajo v Ameriki. Načeloma (če se izkaže za učinkovito) bi bila dobrodošla dodatna možnost peroralne terapije s snovjo, ki je že desetletja dokazovala veliko varnost zdravil pri ljudeh.
Sildenafil je selektivni zaviralec fosfodiesteraze V, znotrajceličnega encima, ki razgrajuje ciklične nukleotide cAMP in (zlasti) cGMP. Inhibicija te fosfodiesteraze (PDE) povzroči povečanje števila znotrajceličnih prenašalcev, kar nato prek zapletene kaskade povzroči sprostitev gladkih mišičnih celic (slika 2.1). Prvi rezultati [1, 2] so pokazali močno učinkovitost peroralno uporabljenega sildenafila pri bolnikih s psihogeno erektilno disfunkcijo. Načeloma je mehanizem delovanja sildenafila privlačen, čeprav se zdi začetna stopnja evforičnega odziva 88 % daleč pretirana. Poleg tega lahko zaradi prisotnosti PDE V v možganih postuliramo dodatno centralno komponento sildenafila. Na splošno trenutno razpoložljivi podatki iz nadzorovanih preskušanj kažejo, da bo ta mehanizem delovanja zagotovil privlačno terapevtsko možnost za zdravljenje erektilne disfunkcije.
|
|
|
