Poškodbe, ki so pomembne za erektilno disfunkcijo, prizadenejo skoraj izključno penis. Tupe ali penetrantne poškodbe testisa redko povzročijo sekundarno atrofijo s konzervativnim ali rekonstrukcijsko-kirurškim zdravljenjem, ki ima lahko na splošno negativne učinke kvečjemu na prognozo plodnosti. Ruptura penisa, znana tudi kot zlom penisa, je najpomembnejša od vseh poškodb penisa z vidika vpliva na erektilno funkcijo. Gre za raztrganino tunica albuginea s sekundarnim nastankom hematoma zunaj corpus cavernosum. Do te poškodbe pride zaradi zvijanja pokončnega penisa, običajno med spolnim odnosom. Opisane so bile tudi druge poškodbe, kot so prestavljanje med spanjem v ležeči položaj, ročni posegi, katerih cilj je detumescenca, in udarci ob trde predmete [19]. Anamnestično bolniki poročajo o pokanju z lokalnim zbadanjem ob poškodbi. V primerih večje krvavitve v podkožje z difuzno oteklino in hematomsko obarvanostjo celotnega penisa ("penis Lumumba"), po možnosti v kombinaciji z deviacijo penisa ter oteklino skrotala in perineja ("fenomen saksofona"), pacient običajno takoj poišče zdravniško pomoč. V teh primerih, ki so nujna urološka stanja, je treba poskrbeti za zgodnje kirurško zdravljenje z evakuacijo hematoma in šivanjem tunike albuginea. Rezultati so večinoma odlični, s popolno restitutio ad integrum. Če ruptura ni zdravljena, se lahko preko defekta v tunica albuginea v podkožje razvije vezivno tkivo omejena krvavitev, ki jo lahko klinično otipamo kot nihajočo maso in potrdimo sonografsko (slika 4.1).
Slika 4.1. Sonografska slika enkapsuliranega podkožnega hematoma (puščice) po rupturi penisa.
Slika 4.2. Kavernosografija pri svežem zlomu penisa z ekstravazacijo v sprednji tretjini penisa – jasno je vidna oteklina mehkega tkiva sprednje strani penisa (fenomen saksofona).
Anamnestično bolniki poročajo o lokalni oteklini, ki je morda povezana z odklonom okončine. To je mogoče odpraviti tudi s sekundarno kirurško terapijo, pri čemer je mogoče mesto uhajanja lokalizirati s kavernozografijo (slika 4.2). Če pa gre le za manjšo tvorbo hematoma brez deviacije penisa in kavernosografija ne pokaže več uhajanja kontrasta, je upravičena tudi konzervativna strategija zdravljenja. Travmatične amputacije penisa zaradi nesreč ali samopoškodb je ob pravočasni oskrbi še vedno mogoče uspešno zdraviti pod kirurškim mikroskopom. Tudi poškodbe penisa po masturbacijskih praksah z vakuumskim sesalnikom po kirurškem zdravljenju običajno nimajo škodljivih posledic za erektilno funkcijo. Ker je pri vseh poškodbah penisa možna prizadetost uretralnih cevi, je treba vedno opraviti skrbni lokalni pregled. Vodilni simptomi takšne poškodbe so bili krvavitev iz uretralne cevi, hematurija, bolečine pri mikciji ali zadrževanje urina. Ob sumu na to je treba opraviti zgodnjo uretrografijo, ki ji sledi odvajanje urina s suprapubičnim ali transuretralnim katetrom z ekstravazacijo kontrasta.
|
|
|
