Radiogena erektilna disfunkcija

Podatki o pogostosti se gibljejo med 22 in 84 % [20]. Pri intersticijskem obsevanju naj bi bila pogostost pooperativne spolne disfunkcije ugodnejša [5]. Po Goldsteinu [6] naj bi radioterapija pospešila arteriosklerotične spremembe v iliakalnih arterijah. V skladu s tem naj bi bile erektilne disfunkcije, ki jih je povzročila, večinoma arterijskega izvora. Vendar včasih nenaden pojav simptomov ob začetku zdravljenja pri nekaterih bolnikih vzbuja dvom tudi v to hipotezo. Pri radikalni prostatektomiji predhodno radioterapevtsko zdravljenih bolnikov je žilno-nervni snop v debeli brazgotinski plošči, zato se zdi možna tudi kompresijska zapora arterij na tem območju.

4.6 Sladkorna bolezen

Pri približno 50 % bolnikov s sladkorno boleznijo se pričakuje, da bodo tekom bolezni razvili erektilno disfunkcijo [18]. Erektilna disfunkcija je lahko tudi prva klinična manifestacija še neznane sladkorne bolezni. Etiološko je treba v diferencialno diagnostični razmislek vključiti mikro- in makroangiopatijo žil penisa, nevropatijo, pa tudi poškodbe v kavernoznem tkivu [13]. In vitro študije izoliranih trakov corpus cavernosum impotentnih sladkornih bolnikov so prav tako pokazale, da je od endotelija odvisna relaksacija tkiva oslabljena [24]. Med diagnostičnim pregledom najdemo odzivnike in neodzivnike SKAT. Obravnava mora vsekakor vključevati preiskavo funkcije mehurja, saj je lahko motnja praznjenja mehurja prvi znak avtonomne nevropatije. Terapevtsko se je pri odzivnikih SKAT prednostno uporabljal SKAT, pri neodzivnikih pa vakuumska sesalna črpalka (EHS) kot terapevtska možnost. Druge raziskovalne skupine celo na splošno dajejo prednost uporabi vakuumske črpalke [18]. Hauri [9] je poročal o dobri uspešnosti arterijske revaskularizacije nagibov penisa. Zaradi nezadostnega odkrivanja vegetativnih nevropatij in poškodb v kavernoznem tkivu, dokazanih s svetlobnim mikroskopom pri bolnikih s sladkorno boleznijo, pa drugi avtorji pozivajo h kirurški zadržanosti pri tej bolezni.

Price in drugi [18] so kritizirali trenutno pomanjkanje informacij o zdravljenju erektilne disfunkcije med bolniki in zdravniki. Čeprav si je večina bolnikov z erektilno disfunkcijo želela zdravljenja, so se le redko obrnili na svojega osebnega zdravnika s to težavo ali pa so od zdravnika dobili zgolj neuporabne nasvete [12].

4.7 Sklerodermija (progresivna sistemska skleroza)

O pojavu erektilne disfunkcije so poročali tudi pri sklerodermi, ki spada v skupino kolagenoz [17]. Kontrastne votline v kavernosogramu [18] in lokalne akumulacije kolagenskega vezivnega tkiva [23] v kavernoznem telesu, ki jih je mogoče zaznati s svetlobnim mikroskopom, kažejo na organski vzrok v smislu kavernozne fibroze. Zaradi pogostega pojava Raynaudovega fenomena na rokah teh bolnikov se zdi, da je sekundarna arteriopatija pomemben etiopatogenetski dejavnik. Terapevtsko se ob običajno neugodnem poteku osnovne bolezni uporabljajo D-penicilamin in kortikosteroidi, vendar je na voljo malo informacij o vrednosti te terapije pri vplivanju na erektilno disfunkcijo. Izolirana so poročila o implantaciji penilne proteze, ki je zaradi obsežne kavernozne fibroze težavna, in tudi o odstranitvi proteze zaradi pooperativne nekroze spolovila [1]. V vsakem primeru se zdi smiselno interdisciplinarno načrtovanje zdravljenja z upoštevanjem splošne prognoze.

Povzetek

Poškodbe penisa ali sosednjih struktur in bolezni kavernoznega telesa so lahko povezane z erektilno disfunkcijo. To je treba upoštevati pri anamnezi in kliničnem pregledu. Erektilna disfunkcija je lahko tudi posledica terapevtskih posegov, o čemer je treba bolnika pred operacijo obvestiti. Pri sladkorni bolezni je treba pričakovati, da se erektilna disfunkcija pojavi pri vsakem drugem bolniku v poteku bolezni.

Literatura

1. Barnadas MA et al (1986) Impotence in silicosis associated scleroderma. J Am Acad Dermatol 15/6:1294-1296
2. Cytron S, Simon P, Segenreich E, Leib Z, Servadio C (1987) Changes in the sexual behavior of couples after prostatectomy - a prospective study. Eur Urol 13:35-38
3. Eddi P, Ho PC, Bodenstab W, Parsons CL (1982) Erectile impotence associated with transurethral prostatectomy. Urology 19/3:259-262
4. Fani K, Lundin AP et al (1983) Pathology of the penis in long term diabetic rats. Diabetologia 25:424-428
5. Finkle AL, Prian DV (1966) Sexual potency in elderly men before and after prostatectomy. JAMA 196/2:125-129
6. Gold FM, Hotchkiss RS (1969) Sexual potency following simple prostatectomy. NY State J Med 1:2987-2989
7. Goldstein I, Feldman MI, Deckers PJ, Babayan RK, Krane RJ (1984) Radiation-associated impotence. JAMA 251:903-910
8. Hargreve TB, Stephenson TP (1977) Potency and prostatectomy. Br J UroI49:683-688
9. Hauri D (1989) Operative Moglichkeiten in der Therapie der vascular bedingten erektilen Impotenz. Urologe A 5:260-264
10. Holtgrewe HL, Valk WL (1964) Late results of transurethral prostatectomy. J Urol 92/1:51-55
11. Jevtich MJ, Kass M, Khawand N (1985) Changes in the corpora cavernosa of impotent diabetics: comparing histological with clinical findings. J Urol (paris) 9115:281-285
12. Levine FJ, Greenfield AJ, Goldstein I (1990) Arteriographically determined occlusive disease within the hypogastric-cavernous bed in impotent patients following blunt perineal and pelvic trauma. J Urol 144:1147-1153
13. Libman E, Fichten CS (1987) Prostatectomy and sexual function. Urology 26/5:467-478
14. Madorsky ML, Ashamalla MJ, Schussler I, Lyons HR, Miller GH Jr (1976) Postprostatectomy impotence. J Urol 115:401-403
15. Malone PR, Cook A, Edmonson R, Gill MW, Shearer RH (1988) Prostatectomy: patients perception and long-term follow-up. Br J Urol 61:234-238
16. Melman A (1988) Iatrogenic causes of erectile dysfunction. Urol Clin North Am 15/1:33-37
17. Nowlin NS et al (1986) Impotence in scleroderma. Ann Intern Med 104:794-798
18. Price DE et al (1991) Why are impotent diabetic men not being treated? Practical Diabetes 8/1:10-11 Literatur 77
19. Rathert P (1981) Verletzungen der Genitalorgane. In: Lutzeyer W (Hrsg) Traumatologie des Urogenitaltraktes. Springer, Berlin Heidelberg New York Tokyo (Handbuch der Urologie, Bd 14, S 201-307)
20. Schover LR (1987) Sexuality and fertility in urologic cancer patients. Cancer 60:553-558
21. Sigel A, Chlepas S (1981) Verletzungen der Harnrlihre und der Harnblase. In: Lutzeyer W (Hrsg) Traumatologie des Urogenitaltraktes. Springer, Berlin Heiidelberg New York Tokyo (Handbuch der Urologie, Bd 14, S 131-199)
22. Stelzner F (1977) Ober Potenzstlirungen nach Amputation und Kontinenzresektion des Rektums. Zentralbl Chir 102:212
23. Sukenik S et al (1987) Impotence in systemic sclerosis. Ann Intern Med 106/6:910-911
24. Thjada de S, Goldstein I, Azadzvi K, Krane RJ, Cohen MD (1989) Impaired neurogenic and endothelian-mediated relaxation of penile smooth muscle from diabetic men with impotence. N Engl J Med 320:1025-1030
25. Thetter 0, Hochstetter A v, van Dongen RJAM (1984) Sexualfunktion nach gefaBchirurgischen Eingriffen im aortoiliacalen Bereich - Ursachen und Vermeidung von Potenzstlirungen
26. Walsh PC, Mostwin JL (1984) Radical prostatectomy and cystoprostatectomy with preservation of potency: results using a new nerve sparing technique. Br J Urol 56:694
27. Zohar J, Meiraz D, Maaz B, Durst N (1976) Factors influencing sexual activity after prostatectomy: a prospective study. J Urol 116:332-334