Poleg tega je lahko vzrok za erektilno disfunkcijo tudi poškodba erektilnega tkiva [4]. Motnje enega samega dejavnika, pa tudi kombinacija različnih dejavnikov, lahko omejijo ali izničijo sposobnost erekcije. Študije iz prejšnjih let, ki so delež erektilne disfunkcije zaradi psihogenih dejavnikov navajale na 85-90 % primerov [5], je zdaj treba popraviti, saj različni avtorji navajajo delež primarnih organskih vzrokov med 30 in 85 %, od tega pa naj bi bili žilni vzroki v ozadju 50-80 % primerov [2, 6]. Žilne motnje erekcije so lahko arterijske ali venske.
Slika 1.6 Glavni dejavniki, ki vplivajo na erekcijo.
Pri vaskularno-arterijskih vzrokih je arterijski dotok zmanjšan zaradi arteriosklerotičnih procesov ali prirojenih ali pridobljenih angiopatij. Pri bolnikih z vaskularno-vensko erektilno disfunkcijo se poveča venski odtok iz corpus cavernosum, katerega patološko-anatomski substrat na koncu ostaja nejasen. Nevrogeno disfunkcijo lahko pričakujemo pri do 10 % [6] bolnikov in jo klinično pogosto najdemo pri diabetičnih nevropatijah. Restriktivno je treba opozoriti, da so vegetativne nevropatije nezadostno diagnosticirane, zato bi bilo težko natančno določiti delež nevrogenih vzrokov.
Klinično relativno redka hormonsko povzročena erektilna disfunkcija (do približno 5 % bolnikov) je posledica pomanjkanja testosterona ali hiperprolaktinemije. Iatrogeno povzročena erektilna disfunkcija, kot jo najdemo po radikalnih operacijah v medenici, je običajno posledica poškodb živčnih struktur ali poškodb spremljajočih žil. Kronična zastrupitev z alkoholom, drogami ali komercialnimi strupi (svinec, ogljikovodiki) lahko prav tako povzroči erektilno disfunkcijo [3]. Številna farmacevtska zdravila lahko vplivajo na človekovo spolno vedenje in povzročijo motnje libida, erekcije in ejakulacije. Večinoma gre za zdravila, ki imajo osrednje živčevje, vplivajo na avtonomni živčni sistem, posegajo v regulacijo spolnih hormonov ali zmanjšujejo periferni pretok krvi. Zlasti spolni hormoni in zdravila z učinki, podobnimi spolnim hormonom, psihotropna zdravila in antihipertenzivi povzročajo motnje erekcije (preglednica 1.2).
Pri vseh organskih motnjah je treba vedno upoštevati, da lahko primarno organska erektilna disfunkcija sčasoma povzroči sekundarno psihotravmo (strah pred neuspehom) in s tem začaran krog spolne disfunkcije. Veliko število izrazitih psihopatoloških nepravilnosti tudi pri bolnikih s primarno organskimi motnjami kaže na potrebo po psihosomatskem pogledu na erektilno disfunkcijo [1], kar lahko zahteva vključitev psihiatra tudi v primerih jasne organogeneze, da se zagotovi uspešnost zdravljenja.
Preglednica 1.2. Zdravila z negativnim vplivom na erekcijo.
Stimulacija prolaktina:
Učinki na osrednje živčevje:
Učinki:
Antihipertenzivi:
Drugo:
|
|
|
