Nedavne raziskave so pokazale, da imajo dejavniki duševnega zdravja pomembnejšo vlogo pri spolnem zdravju, kot je veljalo prej. Erektilna disfunkcija, ki je posledica tesnobe in stresa, postaja vse pogostejša. Ti psihološki dejavniki ovirajo normalno delovanje telesa. Zlasti vplivajo na endotelij in biološko dostopnost dušikovega oksida, ki je bistven za zdravo erekcijo.
Če ste moški v 40. ali 50. letih, ste verjetno opazili, da življenje ne gre vedno po načrtih. Med delovnimi roki, finančnimi pritiski in občasnimi zdravstvenimi strahovi se lahko v vaš vsakdan prikradeta stres in tesnoba. Pri mnogih moških ti občutki ne ostanejo le v glavi, ampak lahko vplivajo tudi na vaše telo. Ena najpogostejših, a redko obravnavanih posledic stresa in tesnobe je erektilna disfunkcija (ED).
ED je nezmožnost doseganja ali vzdrževanja dovolj trdne erekcije za spolno aktivnost. Čeprav je normalno, da se občasno pojavijo težave, je lahko vztrajna disfunkcija frustrirajoča in vpliva na vašo samozavest, odnose in splošno kakovost življenja.
ED je s staranjem moških vse pogostejša, vendar ni neizogiben del staranja. Dejansko je veliko primerov ED povezanih z dejavniki življenjskega sloga, osnovnimi zdravstvenimi stanji ali psihološkimi težavami, kot sta stres in tesnoba. Um in telo sta tesno povezana, in če je eden od njiju v neravnovesju, mu pogosto sledi tudi drugi.
Dobra novica? Niste sami. Skoraj vsak peti moški, starejši od 40 let, ima težave z ED[1], med glavnimi vzroki pa sta stres in tesnoba. Še boljša novica? ED je ozdravljiva, razumevanje povezave med vašim duševnim zdravjem in spolno zmogljivostjo pa je prvi korak k iskanju rešitev. V tem članku bomo raziskali, kako stres in tesnoba prispevata k motnjam erekcije, kako lahko ugotovite, ali vplivata na vas, in kaj lahko storite, da prekinete ta krog in si povrnete samozavest.
Stres in tesnoba sprožita fiziološke spremembe v telesu, ki neposredno vplivajo na erekcijo. Eden glavnih mehanizmov, s katerimi stres in tesnoba povzročata impotenco, je sproščanje stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin. Ti hormoni pripravijo telo na odziv „boj ali beg“ in preusmerijo pretok krvi z nebistvenih področij, kot je penis, ter jo usmerijo v vitalne organe, kot so srce in mišice. Psihološki stres vodi do povečane ravni kortizola, ki poruši ravnovesje spolnih hormonov, ki so bistveni za libido in erektilno funkcijo[2].
Zaradi posledične omejitve pretoka krvi v penis je moškemu težko ali celo nemogoče doseči ali ohraniti erekcijo. Poleg tega lahko kronični stres povzroči endotelijsko disfunkcijo[3], ki spremeni sposobnost pravilnega širjenja krvnih žil penisa. To je še posebej pomembno, saj je razširitev krvnih žil bistvenega pomena za doseganje erekcije. Brez ustreznega delovanja endotelija se zmanjša biološka razpoložljivost dušikovega oksida (NO, molekula, ki spodbuja sprostitev in razširitev žil), kar vodi v ED.
Poleg tega psihološka stiska, povezana s stresom in tesnobo, pogosto prispeva k ED, saj spodbuja negativno povratno zanko. Ko moški doživlja stres, se poslabša njegova spolna uspešnost, kar vodi v večjo zaskrbljenost glede prihodnjih spolnih srečanj.
ED, povezana s stresom, je vse pogostejša, stres pa lahko razdelimo na tri glavne vrste: akutni stres, kronični stres in oksidativni stres. Vse vrste stresa lahko vplivajo na erektilno funkcijo, vendar na različne načine.
Akutni stres je kratkotrajen in je običajno posledica neposrednih izzivov, kot so delovni roki, težave v razmerju ali finančni pritiski. Ugotovljeno je bilo, da sta osebna izgorelost in poklicni stres povezana s spolnimi motnjami pri moških, medtem ko je poklicni stres povezan s spolnimi težavami pri ženskah[4]. Naravni odziv telesa na stres, za katerega je značilno sproščanje adrenalina in kortizola, pogosto zmanjša pretok krvi v penis, kar v trenutkih akutnega stresa povzroči odpoved erekcije. Ko stresni dejavnik mine, se erektilna funkcija običajno vrne v normalno stanje.
Kronični stres je dolgotrajen in lahko traja mesece ali celo leta. Ta vrsta stresa je povezana s številnimi telesnimi in duševnimi težavami, vključno z visokim krvnim tlakom, boleznimi srca in ožilja, debelostjo in sladkorno boleznijo, ki so močni dejavniki tveganja za ED. Disfunkcija, ki jo povzroča kronični stres, sčasoma ne izgine sama od sebe.
Oksidativni stres je ključni dejavnik pri razvoju vaskulogene in nevrogene ED. Kadar je telo izpostavljeno dolgotrajnemu stresu, proizvaja presežek prostih radikalov: nestabilnih molekul, ki lahko poškodujejo celice in tkiva. Oksidativni stres negativno vpliva na endotelijske celice in zmanjšuje njihovo sposobnost proizvajanja dušikovega oksida. Posledica te endotelijske disfunkcije je zmanjšan pretok krvi v penis, kar otežuje doseganje in vzdrževanje erekcije[5].
Moški, ki redno doživljajo stres, so zaradi žilnih in nevroloških okvar izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj ED. Pogosti stresni dejavniki za moške so:
Ti stresni dejavniki se lahko kopičijo in povzročijo, da se moški počutijo preobremenjene, kar lahko vpliva na spolno zdravje.
Anksiozne motnje, kot so panična motnja, specifična in socialna fobija, obsesivno-kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, akutna stresna motnja in generalizirana anksiozna motnja, so nekatere od najbolj razširjenih duševnih motenj. Za najpogostejšo, GAD, je značilna vztrajna in pretirana zaskrbljenost, ki se lahko kaže tako psihično kot fizično. Več študij je pokazalo, da je razširjenost anksioznih motenj pri moških z ED od 2,5 % do 37 %[6].
Osebe z GAD lahko doživljajo povišano raven stresa in napetosti, tudi če ni posebnega vzroka za njihovo tesnobo. Stalno stanje tesnobe lahko povzroči telesne simptome, kot so napetost mišic, utrujenost in težave s koncentracijo, kar vse prispeva k težavam z erekcijo.
Vendar je tesnoba zaradi spolne uspešnosti najpogostejša anksiozna motnja, ki vodi v ED. Strah pred nezmožnostjo spolne uspešnosti povzroča velik pritisk med intimnimi srečanji, kar vodi v nadaljnjo tesnobo in ED. V nekaterih primerih se pri moških lahko pojavi psihološka impotenca, oblika ED, ki jo povzročajo izključno psihološki dejavniki in ne fizične zdravstvene težave, ki lahko prizadene tudi mlade moške.
Tesnoba zaradi spolne uspešnosti lahko ustvari začaran krog. Na primer:
Če imate težave z ED, je pomembno, da ugotovite, ali imata pri tem vlogo stres in tesnoba. Tukaj je nekaj znakov, na katere morate biti pozorni:
Zastavite si naslednja vprašanja:
Če ste na katero koli od teh vprašanj odgovorili pritrdilno, lahko k vaši ED prispevata stres in tesnoba. Vedno pa je dobro obiskati zdravnika, da vam postavi popolno diagnozo in izključi fizične vzroke, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca ali hormonsko neravnovesje, na primer nizka raven testosterona.
Bolniki, pri katerih je ED posledica stresa in tesnobe, morajo aktivno poiskati pomoč. Iskreno morajo povedati, kakšni so njihovi pritiski. Zdravljenje ED, povezane s stresom, zahteva celovit pristop, ki obravnava tako fizične kot psihološke vidike stanja.
Pri mnogih moških je prvi korak pri zdravljenju obravnava osnovne anksiozne ali stresne motnje. Kognitivno-vedenjska terapija (CBT) se je izkazala za učinkovito pri zdravljenju anksioznih motenj in zmanjševanju anksioznosti pri uspešnosti. S tem, ko posameznikom pomaga preoblikovati negativne miselne vzorce in razviti bolj zdrave mehanizme spoprijemanja, lahko CBT bistveno izboljša tako duševno zdravje kot erektilno funkcijo[7].
Poleg psihoterapije imajo pomembno vlogo tudi spremembe življenjskega sloga. Redna telesna dejavnost je zelo koristna. Telesna vadba pomaga zmanjšati raven stresa in izboljša zdravje srca in ožilja. Uravnotežena prehrana, bogata z antioksidanti, lahko prav tako zmanjša učinke oksidativnega stresa. Moške spodbujamo k izvajanju sprostitvenih tehnik. Izkazalo se je, da so učinkovite prakse, kot so meditacija, joga in globoko dihanje. Te metode pomagajo umiriti um in zmanjšati pretirano aktivnost stresnega odziva.
Terapevtske možnosti za ED so lahko potrebne tudi za zdravljenje ED, ki jo povzroča stres ali tesnoba, zlasti v naprednejših fazah bolezni. Eno najpogosteje predpisanih zdravil so zaviralci fosfodiesteraze tipa 5 (PDE5). Ta zdravila, med katerimi so sildenafil (Viagra, Kamagra), tadalafil (Cialis, Tadalis) in vardenafil (Levitra, Valif), delujejo tako, da povečajo raven dušikovega oksida v krvi, kar izboljša pretok krvi v penis in olajša doseganje erekcije. Moški imajo na voljo varen, priročen in učinkovit način za izboljšanje svojega spolnega zdravja s sodobnimi zaviralci PDE5, vključno z nedavno odobrenim avanafilom[8]. Zaviralci PDE5 so zelo učinkoviti pri zdravljenju ED, ki jo povzročajo fizični in psihološki dejavniki, in lahko pomagajo moškim z ED, povezano s stresom in anksioznostjo, da ponovno vzpostavijo spolno funkcijo. Vendar pa ne obravnavajo osnovnih stresnih dejavnikov, ki vodijo do ED.
Tukaj je nekaj praktičnih ukrepov, ki jih lahko sprejmete:
Pojavnost ED zaradi stresa in tesnobe se je močno povečala. Kronični stres in tesnoba prispevata k žilnim in nevrološkim okvaram, ki vplivajo na erektilno zmogljivost, saj motijo delovanje endotelija in zmanjšujejo biološko dostopnost dušikovega oksida. Poleg tega psihološka stiska, ki jo povzroča tesnoba zaradi uspešnosti, pogosto ustvari začaran krog, ki še poslabša ED. Na srečo obstajajo učinkovite tablete za erekcijo za moške z ED, povezano s stresom. S pravo kombinacijo psihoterapije, sprememb življenjskega sloga in farmakološkega zdravljenja lahko moški premagajo težave z erekcijo, ki jih povzročata stres in tesnoba, ter uživajo v bolj zdravih in zadovoljujočih spolnih odnosih.
Če se spopadate z ED zaradi stresa in tesnobe, se morate zavedati, da niste sami in da je pomoč na voljo. Številni moški so uspešno premagali ED z odpravljanjem osnovnih vzrokov in pozitivnimi spremembami v svojem življenju. Tudi vi lahko prevzamete nadzor. Začnite s prepoznavanjem stresnih dejavnikov, majhnimi spremembami življenjskega sloga in iskanjem podpore, ko jo potrebujete. S časom in trudom lahko prekinete krog stresa ter ponovno odkrijete samozavest in intimnost, ki si ju zaslužite.
|
|
|
